Biologija

Lokacija 25. državnega tekmovanja: bo javljena naknadno

TEKMOVANJE ZA 1. IN 2. LETNIK

Tema v tekmovalnih skupinah 1. letnik in 2. letnik je: Opraševalci.

Dijaki naj poznajo:

• pomen opraševalcev pri razmnoževanju rastlin in za kmetijstvo;
• pomen pestrosti opraševalcev, življenjski krogi, specifike opraševanja posameznih skupin: čebele  (medonosna čebela, čmrlji, čebele samotarke), muhe trepetavke, metulji;
• dejavniki ogrožanja opraševalcev: pomanjkanje hrane in primernih mest za gnezdenje, pesticidi, podnebne spremembe;
• varstvo opraševalcev.

Cilji iz nekaterih tematskih sklopov biologije

 Dijaki:

• poznajo zgradbo in obliko cvetov/socvetij kritosemenk;
• na slikah prepoznajo strukture iz katerih so zgrajeni cvetovi in poznajo njihove naloge;
• razumejo oprašitev, definirajo vetrocvetnost in žužkocvetnost;
• poznajo prilagoditve semenk glede na način opraševanja;
• opišejo dvojno oploditev pri kritosemenkah ter razvoj in pomen semen pri kritosemenkah;
• poznajo osnovne taksonomske kategorije za razvrščanje rastlin (vrsta, rod, družina, red, razred, deblo, kraljestvo, domena);
• poznajo osnovne sistematske znake značilne za žuželke (npr. telesne regije, št. nog, tip oči …) in osnovne sistematske znake za razločevanje med redovi žuželk, v katere sodijo obravnavani opraševalci (npr. zgradba tipalnic, oblika in število kril, način preobrazbe …);
• poznajo zgradbo in delovanje organskih sistemov žuželk;
• poznajo princip uporabe enostavnih določevalnih ključev (slikovni, dihotomni …) za določanje redov/vrst žuželk obravnavanih opraševalcev;
• opredelijo pojem koevolucije na primerih povezav rastlin in opraševalcev;
• razumejo naravno izbiranje in vedo, da je le-ta edini evolucijski dejavnik, ki vodi do prilagajanja;
• vedo, da je ekologija biološka veda, ki preučuje odnose med organizmi in njihove povezave z neživim okoljem;
• razumejo osnovne pojme v ekologiji (populacija, biotop, biocenoza, habitat, ekološka niša, ekosistem, biom, biosfera);
• poznajo strpnostno območje ter ločijo med generalisti in specialisti;
• vedo, da so vrste, ki živijo skupaj v ekosistemih in tvorijo življenjske združbe, med seboj povezane z različnimi odnosi; razumejo odnose znotraj vrste (primeri povezani s preživetjem, z razmnoževanjem ali tekmovanjem) in nekatere medvrstne odnose: plenilstvo, zajedavstvo, tekmovanje, priskledništvo in sožitje;
• razumejo pojem primarne in sekundarne proizvodnje ter razumejo povezavo med pretokom energije v ekosistemu in vlogo opraševalcev pri ohranjanju primarne in sekundarne proizvodnje;
• razumejo, da so organizmi v biocenozi med seboj povezani v prehranjevalne verige in splete;
• poznajo biotsko pestrost ali biodiverziteto (genska, vrstna in ekosistemska pestrost) in razumejo, da večja biodiverziteta pomeni večjo zmožnost prilagajanja na spremenljive razmere in s tem omogoča večjo stabilnost ekosistemov;
• razumejo pomen varovanja biotske pestrosti.

Priporočena literatura za 1. in 2. letnik

ŠOLSKO TEKMOVANJE

• Brenčač 1 (do str. 37) in Brenčač 2 (do str. 35)
• Pomen opraševalcev za kmetijstvo
• Metulji naših vrtov
• Muhe trepetavke
• Muhe trepetavke – ali jih (pre)poznamo?

Priporočena literatura za cilje iz nekaterih tematskih sklopov biologije: Potrjeni učbeniki za poučevanje biologije v srednjih šolah.

Dodatna literatura za državno tekmovanje bo objavljena po šolskem tekmovanju.

TEKMOVANJE ZA 3. IN 4. LETNIK

Tekmovanje za 3. in 4. letnike praviloma zajema vsebine obveznega dela učnega načrta za biologijo ter vsebine za maturo. Obenem lahko vprašanja temeljijo na temah, ki so orisane v nadaljevanju. Vprašanja lahko temeljijo tudi na kateri koli drugi z biologijo povezani temi, dokler so vsi dodatni podatki in razlage potrebni za odgovor na zastavljeno vprašanje vključeni v besedilo naloge.

Naloge so sestavljene tako, da preverjajo razumevanje in uporabo bioloških konceptov in ne faktografskega znanja. Prav tako naloge ne preverjajo znanja o specifični vrsti organizma, če pa je določena manj znana vrsta organizma uporabljena kot primer, poznavanje njenih specifik ni ključno za odgovor na vprašanje. Naloge so lahko interdisciplinarne, dokler izhajajo iz biološkega problema in zahtevajo znanstveno analizo.

VSEBINA TEKMOVANJA IZ ZNANJA BIOLOGIJE ZA 3. IN 4. LETNIK

Vsebina tekmovanja je opredeljena v veljavnem učnem načrtu za biologijo za gimnazije za maturitetni program. Vsebinski sklopi šolskega in državnega tekmovanja so enaki, razlika med tekmovanjema je v zahtevnosti (taksonomskih nivojih) nalog. Prav tako je vsebina tekmovanja enaka kot na Mednarodni biološki olimpijadi (IBO). S tekmovanjem pri dijakih preverjamo razumevanje temeljnih bioloških konceptov ter uporabo znanja pri vrednotenju in reševanju kompleksnih problemov.

Vsebinski sklopi in poglavja so naslednji:

• Zgradba in delovanje celice ter Biologija celice

Molekule, ki gradijo celice (ogljikovi hidrati, lipidi, beljakovine, nukleinske kisline, vitamini)
Zgradba in velikost celic (prokariontska, evkariontska) in virusov
Biotske membrane (zgradba, transport)
Presnova (metabolizem): encimi
Energijski metabolizem celice (energetsko bogate molekule, procesi:glikoliza, vrenje, celično dihanje, fotosinteza)
Celična signalizacija

• Geni in dedovanje

Celični cikel in mitoza
Mejoza
Uravnavanje izražanja genov
Spremembe genoma (mutacije)
Vzorci dedovanja
Biotehnologija (genski inženiring, kloniranje)
Populacijska genetika (Hardy-Weinbergovo načelo)

• Zgradba in delovanje prokariontov

Načini pridobivanja snovi in energije iz okolja
Razmnoževanje
Genetska raznolikost
Uporaba v biotehnologiji

• Zgradba in delovanje gliv

Zgradba in prehranjevanje
Odnosi z drugimi organizmi
Uporaba v biotehnologiji

• Zgradba in delovanje rastlin

Zgradba
Pridobivanje energije, izmenjava in transport snovi
Razmnoževanje, rast in razvoj
Uravnavanje delovanja in odzivi na spremembe v okolju
Strategije preživetja

• Zgradba in delovanje živali in človeka ter Fiziologija človeka

Prebavni sistemi
Dihalni sistemi
Transportni sistemi
Imunski sistem
Sistemi za izločanje in ozmoregulacijo
Gibala (mišični in oporni sistemi)
Regulacijski sistemi (hormonski in živčni)
Sistemi za sprejemanje dražljajev (čutila)
Reprodukcijski sistemi ter rast in razvoj

• Evolucija in biotska pestrost

Mehanizmi evolucije
Razvrščanje organizmov v sisteme (kriteriji razvrščanja, domene, kraljestva in širše sistematske skupine z značilnimi predstavniki)

• Ekologija

Osebki v okolju (abiotski dejavniki)
Populacija (porazdelitev v prostoru, starostna in spolna sestava, rast, nihanja, odnosi med osebki iste vrste)
Življenjske združbe (zgradba, sukcesija, medvrstni odnosi)
Ekosistemi (zgradba, trofični nivoji, pretok energije in kroženje snovi – biogeokemijski cikli)
Biomi
Človek in narava (onesnaževanje, vplivi na biotsko pestrost)

• Raziskovanje in poskusi ter Kako deluje znanost

Poznavanje osnovnih laboratorijskih tehnik (mikroskopiranje, biokemijske raziskave, fiziološke raziskave, terensko delo)Postavitev hipoteze in načrtovanje poskusa (spremenljivke)
Zbiranje podatkov, urejanje in njihovo prikazovanje
Uporaba osnove statistične analize pri prikazu in analizi rezultatov (srednje vrednosti – povprečje, mediana; standardni odklon; standardna napaka; korelacijski koeficient; t-test)
Kritično vrednotenje in utemeljitev podatkov, zaključkov in sklepov

Pogoj za udeležbo na šolskem tekmovanju je tudi obveza šole, da pri prijavi plača prijavnino v višini 4 € (plus DDV)/tekmovalca za vse udeležence tekmovanja, ki bo namenjena pokrivanju stroškov priprave in izvedbe tekmovanja.

Razglasitev rezultatov in nagrade

Rezultati bodo objavljeni v skladu s 33. členom Pravilnika o tekmovanju iz biologije. Podelitev zlatih priznanj in nagrad bo na posebni prireditvi, ki bo predvidoma potekala junija 2026. Natančen datum in lokacija prireditve bosta določena naknadno in objavljena na spletni strani ZOTKS. Vsi nagrajenci bodo pravočasno prejeli vabila za prireditev.

Srebrna in bronasta priznanja prejmejo tekmovalci na šolo. V primeru napačnega vnosa podatkov v sistem, si ZOTKS pridržuje pravico zaračunavanja stroškov, ki nastanejo s ponovnim pošiljanjem priznanja.

Najuspešnejši tekmovalci v posameznem letniku prejmejo za nagrado brezplačno udeležbo na strokovni ekskurziji, ki jo bo organizirala ZOTKS v letu 2026.

Najboljši trije v posamezni skupini prejmejo za nagrado brezplačno udeležbo na enem izmed taborov, ki jih bo organizirala ZOTKS v poletnih mesecih 2026.

Način in merila za izbor ekipe za mednarodno biološko olimpijado

Vsi dijaki 3. in 4. letnikov srednjih šol, ki sodelujejo na državnem tekmovanju iz biologije, imajo možnost sodelovanja na mednarodni biološki olimpijadi v istem šolskem letu, če izpolnijo pogoje za uvrstitev nanjo. V ožji izbor za olimpijsko ekipo se lahko uvrsti največ 20 najboljših tekmovalcev iz skupne razvrstitve 3. in 4. letnika.

ZOTKS vse tekmovalce in tekmovalke, ki so se uvrstili v ožji izbor za olimpijsko ekipo, o tem obvesti ter jih pozove, da na posebnem obrazcu potrdijo svojo udeležbo na pripravah in izboru, v nasprotnem bodo iz izbora izločeni. Po roku za potrditev bodo vsi kandidati na svoj elektronski naslov prejeli povabilo na prvo srečanje, kjer bodo prejeli podrobna navodila o samostojnem delu. Datum za izbirni test bo določen naknadno.

37. Mednarodna biološka olimpijada bo predvidoma sredi julija 2026 v Vilni v Litvi. V ekipo se bodo uvrstili štirje, ki bodo na izbirnem testu dosegli najboljši rezultat. V primeru, da bosta dva ali več kandidatov na izbirnem testu dosegla enako število točk, bo višje uvrščeni kandidat tisti, ki bo po strokovni presoji komisije bolje delal na praktičnem delu.

V kolikor bi se kateri od kandidatov, ki se je uvrstil v olimpijsko ekipo, pozneje odpovedal sodelovanju v ekipi, ali se mednarodne olimpijade iz katerihkoli razlogov ne bi mogel udeležiti, zasede njegovo mesto v ekipi naslednji najvišje uvrščeni kandidat na izbirnem testu.

Odločitev Komisije ZOTKS za biologijo o olimpijski ekipi je dokončna.