Biologija

Lokacija 26. državnega tekmovanja: Pedagoška fakulteta v Ljubljani

TEKMOVANJE ZA 1. IN 2. LETNIK

Tema v tekmovalnih skupinah 1. letnik in 2. letnik je gozdni ekosistem.

Priporočena literatura za 1. in 2. letnik

ŠOLSKO TEKMOVANJE

Gozdni ekosistem

Cilji, vezani na predpisano literaturo

Dijaki poznajo:

• ključne ekološke funkcije gozda;
• osnovne kvantitativne značilnosti slovenskih gozdov: gozdnatost Slovenije, površina slovenskih gozdov, zastopanost glavnih drevesnih vrst (znanstveno poimenovanje zastopanih vrst ni potrebno);
• naravno pestrost slovenskih gozdov;
• osnovne značilnosti izbranih vrst slovenskih gozdov:
  • živali (srna, navadni jelen, divji prašič, ris, volk in medved);
  • drevesne vrste (smreka, jelka, rdeči bor, macesen, bukev in hrast),
  • druge značilne rastlinske vrste gozdov (bela omela, bršljan, črni bezeg, čemaž),

• načine varstva in ohranjanja gozdnih ekosistemov ter prepoznajo dejavnike, ki ogrožajo njihovo stabilnost in biotsko pestrost.

Priporočena literatura, navedena na povezavah, obsega vsebino spletnih strani na teh povezavah, ne pa tudi vsebine dodatnih zavihkov, razen če je izrecno navedeno drugače.

• Funkcije gozda (zavihka Kaj so funkcije gozda, Ekološke funkcije): https://www.zgs.si/delovna-podrocja/gozdnogospodarsko-nacrtovanje/funkcije-gozda
• Statistika gozdov (zavihka Površina gozdov in Vrstna sestava): https://www.gozd-les.com/slovenski-gozdovi/statistika-gozdov

• Živali: spletna stran Gozdne živali in podzavihki izbranih predstavnikov v skladu s cilji: https://www.gozd-les.com/slovenski-gozdovi/gozdne-zivali
• Gozdna drevesa: spletna stran Gozdna drevesa in podzavihki izbranih predstavnikov v skladu s cilji: https://www.gozd-les.com/slovenski-gozdovi/drevesa
• »Grmovnice«: spletna stran Grmovnice in podzavihki izbranih predstavnikov v skladu s cilji: https://www.gozd-les.com/slovenski-gozdovi/grmovnice
• Zelnate rastline: spletna stran Zelnate rastline in podzavihki izbranih predstavnikov v skladu s cilji: https://www.gozd-les.com/slovenski-gozdovi/zelnate-rastline
• Gozd in gozdarstvo v Sloveniji: https://www.zgs.si/assets/uploads/files/vsebine/1/8/3/gozd-in-gozdarstvo-v-samostojni-sloveniji.pdf , samo izbrana poglavja: 5 Naravna pestrost slovenskih gozdov, 7 Prostoživeče živalske vrste so sestavni del gozdnega ekosistema, 11 Upravljanje prostoživečih živalskih vrst 12 Varstvo narave in upravljanje območij Natura 2000.
• Značilnosti velikih zveri: spletna stran Značilnosti velikih zveri in podzavihki Rjavi medved, Volk in Evrazijski ris: https://www.zgs.si/delovna-podrocja/prostozivece-zivali/zavarovane-zivalske-vrste#ac21
• Pragozdovi: spletna stran Naši pragozdovi so del svetovne naravne dediščine: https://slovenia.si/sl/to-je-slovenija/nasi-pragozdovi-so-del-svetovne-naravne-dediscine
• Dokumentarni film Gozdni ekosistem: https://365.rtvslo.si/arhiv/biotopi/175122479

Cilji iz nekaterih tematskih sklopov biologije

Viri za doseganje ciljev iz nekaterih tematskih sklopov biologije so učbeniki biologije za srednje šole.

Dijaki poznajo:

• osnovne taksonomske kategorije za razvrščanje organizmov (vrsta, rod, družina, red, razred, deblo, kraljestvo, domena);
• osnovne značilnosti glivne celice in pomen gliv v gozdnih ekosistemih;
• osnovno zgradbo lišajev in njihov pomen kot bioindikatorjev;
• osnovne pojme v ekologiji: ključna vrsta, dominantna vrsta, populacija, biotop, biocenoza, habitat, ekološka niša, ekosistem, ekoton, biom, biosfera;
• strpnostno krivuljo ter razlikujejo med generalisti in specialisti,
• odnose znotraj vrste (teritorialnost ali posestništvo, znotrajvrstno tekmovanje, kanibalizem) in nekatere medvrstne odnose (plenilstvo, zajedavstvo, tekmovanje, priskledništvo in sožitje),
• pojma primarne in sekundarne proizvodnje,
• procese sukcesije ali ekološkega zaporedja (primer zaraščanja travnika v gozd, razvoja golih tal do ravnovesne gozdne združbe ter razvoja gozda po požaru ali vetrolomu);
• da so organizmi v biocenozi med seboj povezani v prehranjevalne verige (avtotrofna in detritna prehranjevalna veriga) in splete;
• vlogo gozda pri kroženju vode;
• pomen varovanja biotske pestrosti.

Dodatni cilji in dodatna literatura za državno tekmovanje bodo objavljeni po šolskem tekmovanju.

TEKMOVANJE ZA 3. IN 4. LETNIK

Tekmovanje za 3. in 4. letnike praviloma zajema vsebine obveznega dela učnega načrta za biologijo ter vsebine za maturo. Obenem lahko vprašanja temeljijo na temah, ki so orisane v nadaljevanju. Vprašanja lahko temeljijo tudi na kateri koli drugi z biologijo povezani temi, dokler so vsi dodatni podatki in razlage potrebni za odgovor na zastavljeno vprašanje vključeni v besedilo naloge.

Naloge so sestavljene tako, da preverjajo razumevanje in uporabo bioloških konceptov in ne faktografskega znanja. Prav tako naloge ne preverjajo znanja o specifični vrsti organizma, če pa je določena manj znana vrsta organizma uporabljena kot primer, poznavanje njenih specifik ni ključno za odgovor na vprašanje. Naloge so lahko interdisciplinarne, dokler izhajajo iz biološkega problema in zahtevajo znanstveno analizo.

VSEBINA TEKMOVANJA IZ ZNANJA BIOLOGIJE ZA 3. IN 4. LETNIK

Vsebina tekmovanja je opredeljena v veljavnem učnem načrtu za biologijo za gimnazije za maturitetni program. Vsebinski sklopi šolskega in državnega tekmovanja so enaki, razlika med tekmovanjema je v zahtevnosti (taksonomskih nivojih) nalog. Prav tako je vsebina tekmovanja enaka kot na Mednarodni biološki olimpijadi (IBO). S tekmovanjem pri dijakih preverjamo razumevanje temeljnih bioloških konceptov ter uporabo znanja pri vrednotenju in reševanju kompleksnih problemov.

Vsebinski sklopi in poglavja so naslednji:

• Zgradba in delovanje celice ter Biologija celice

Molekule, ki gradijo celice (ogljikovi hidrati, lipidi, beljakovine, nukleinske kisline, vitamini)
Zgradba in velikost celic (prokariontska, evkariontska) in virusov
Biotske membrane (zgradba, transport)
Presnova (metabolizem): encimi
Energijski metabolizem celice (energetsko bogate molekule, procesi:glikoliza, vrenje, celično dihanje, fotosinteza)
Celična signalizacija

• Geni in dedovanje

Celični cikel in mitoza
Mejoza
Uravnavanje izražanja genov
Spremembe genoma (mutacije)
Vzorci dedovanja
Biotehnologija (genski inženiring, kloniranje)
Populacijska genetika (Hardy-Weinbergovo načelo)

• Zgradba in delovanje prokariontov

Načini pridobivanja snovi in energije iz okolja
Razmnoževanje
Genetska raznolikost
Uporaba v biotehnologiji

• Zgradba in delovanje gliv

Zgradba in prehranjevanje
Odnosi z drugimi organizmi
Uporaba v biotehnologiji

• Zgradba in delovanje rastlin

Zgradba
Pridobivanje energije, izmenjava in transport snovi
Razmnoževanje, rast in razvoj
Uravnavanje delovanja in odzivi na spremembe v okolju
Strategije preživetja

• Zgradba in delovanje živali in človeka ter Fiziologija človeka

Prebavni sistemi
Dihalni sistemi
Transportni sistemi
Imunski sistem
Sistemi za izločanje in ozmoregulacijo
Gibala (mišični in oporni sistemi)
Regulacijski sistemi (hormonski in živčni)
Sistemi za sprejemanje dražljajev (čutila)
Reprodukcijski sistemi ter rast in razvoj

• Evolucija in biotska pestrost

Mehanizmi evolucije
Razvrščanje organizmov v sisteme (kriteriji razvrščanja, domene, kraljestva in širše sistematske skupine z značilnimi predstavniki)

• Ekologija

Osebki v okolju (abiotski dejavniki)
Populacija (porazdelitev v prostoru, starostna in spolna sestava, rast, nihanja, odnosi med osebki iste vrste)
Življenjske združbe (zgradba, sukcesija, medvrstni odnosi)
Ekosistemi (zgradba, trofični nivoji, pretok energije in kroženje snovi – biogeokemijski cikli)
Biomi
Človek in narava (onesnaževanje, vplivi na biotsko pestrost)

• Raziskovanje in poskusi ter Kako deluje znanost

Poznavanje osnovnih laboratorijskih tehnik (mikroskopiranje, biokemijske raziskave, fiziološke raziskave, terensko delo)Postavitev hipoteze in načrtovanje poskusa (spremenljivke)
Zbiranje podatkov, urejanje in njihovo prikazovanje
Uporaba osnove statistične analize pri prikazu in analizi rezultatov (srednje vrednosti – povprečje, mediana; standardni odklon; standardna napaka; korelacijski koeficient; t-test)
Kritično vrednotenje in utemeljitev podatkov, zaključkov in sklepov

Tekmovanje je za šolsko leto 2026/27 s strani MVI izbrano za selekcijsko tekmovanje, zato prijavnine ni. Dosežki na selekcijskih in interesnih tekmovanjih štejejo za Zoisovo štipendijo.

Brezplačna je tudi udeležba na vseh pripravah za mednarodno biološko olimpijado (IBO) in sama udeležba na njej.

Razglasitev rezultatov in nagrade

Rezultati bodo objavljeni v skladu s 33. členom Pravilnika o tekmovanju iz biologije. Podelitev zlatih priznanj in nagrad bo na posebni prireditvi, ki bo predvidoma potekala junija 2027. Natančen datum in lokacija prireditve bosta določena naknadno in objavljena na spletni strani ZOTKS. Vsi nagrajenci bodo pravočasno prejeli vabila za prireditev.

Srebrna in bronasta priznanja prejmejo tekmovalci na šolo. V primeru napačnega vnosa podatkov v sistem, si ZOTKS pridržuje pravico zaračunavanja stroškov, ki nastanejo s ponovnim pošiljanjem priznanja.

Najuspešnejši tekmovalci v posameznem letniku prejmejo za nagrado brezplačno udeležbo na strokovni ekskurziji, ki jo bo organizirala ZOTKS v letu 2027.

Najboljši v posamezni skupini prejme za nagrado brezplačno udeležbo na enem izmed taborov, ki jih bo organizirala ZOTKS v poletnih mesecih 2027.

Način in merila za izbor ekipe za mednarodno biološko olimpijado

Vsi dijaki 3. in 4. letnikov srednjih šol, ki sodelujejo na državnem tekmovanju iz biologije, imajo možnost sodelovanja na mednarodni biološki olimpijadi v istem šolskem letu, če izpolnijo pogoje za uvrstitev nanjo. V ožji izbor za olimpijsko ekipo se lahko uvrsti največ 20 najboljših tekmovalcev iz skupne razvrstitve 3. in 4. letnika.

ZOTKS vse tekmovalce in tekmovalke, ki so se uvrstili v ožji izbor za olimpijsko ekipo, o tem obvesti ter jih pozove, da na posebnem obrazcu potrdijo svojo udeležbo na pripravah in izboru, v nasprotnem bodo iz izbora izločeni. Po roku za potrditev bodo vsi kandidati na svoj elektronski naslov prejeli povabilo na prvo srečanje, kjer bodo prejeli podrobna navodila o samostojnem delu. Datum za izbirni test bo določen naknadno.

38. Mednarodna biološka olimpijada bo predvidoma sredi julija 2027 na Poljskem. V ekipo se bodo uvrstili štirje, ki bodo na izbirnem testu dosegli najboljši rezultat. V primeru, da bosta dva ali več kandidatov na izbirnem testu dosegla enako število točk, bo višje uvrščeni kandidat tisti, ki bo po strokovni presoji komisije bolje delal na praktičnem delu.

V kolikor bi se kateri od kandidatov, ki se je uvrstil v olimpijsko ekipo, pozneje odpovedal sodelovanju v ekipi, ali se mednarodne olimpijade iz katerihkoli razlogov ne bi mogel udeležiti, zasede njegovo mesto v ekipi naslednji najvišje uvrščeni kandidat na izbirnem testu.

Odločitev Komisije ZOTKS za biologijo o olimpijski ekipi je dokončna.